Naloga:
Izdelali smo poskus v katerem smo se igrali z milnimi mehurčki.
Tako kot prožna opna ima tudi membrana milnega mehurčka lastne načine nihanj. Naš cilj je bil posneti različne vzorce nihajoče membrane, ki jih je mehurček formiral zaradi vzbujanja s sinusno frekvenco.

Pripomočki:

Za izvedbo poskusa smo sestavili napravo iz naslednjih delov:
- kovinska cev, premera 28,7 mm
- zvočnik
- plastična cevka
- trinožnik
- frekvenčni generator
- ojačevalnik
- stroboskopska luč
- milnica
- črno ozadje (za boljše opazovanje mehurčkov)

shema eksperimenta (flash)

 


Potek dela:
Z zvočnikom, ki je bil priklopljen na frekvenčni generator in ojačevalec ter priterjen na konec kovinske cevi*, smo oddajali sinusni signal. Z njim smo vzbujali nihanje milnega mehurčka. Najprej smo na prosti konec cevi nanesli milnico** in s plastično cevko, ki je bila speljena skozi kovinsko cev, napihnili mehurček. Le temu smo s spreminjanjem frekvence na frekvenčnem generatorju skušali vzbuditi lastno frekvenco*** nihanja.



Ob izvedbi poskusa smo naleteli na določene težave:

* kovinska cev
Prvotna dolžina cevi je bila 450mm, vendar se je pri izvedbi pokazalo, da prenizke lastne frekvence cevi motijo nihanje mehurčka.V ta namen smo cev skrajšali na 120mm in s tem poskrbeli za izrazitejša lastna nihanja.

**milnica
Za lažje opazovanje mehurčkov smo menili, da bi bilo dobro milnico obarvati, ker bi s tem dosegli večji kontrast med mehurčkom in podlago. Da bi zagotovili večjo obstojnost mehurčka smo za milnico poprosili v hiši eksperimentov. Skrivne formule nam žal niso hoteli zaupati, kljub temu pa smo uspeli izvedeti, da milnico pripravljajo iz detergenta, glicerina in seveda vode. Po drugi strani pa smo uporabljali tudi običajno milnico za pihanje milnih mehurčkov iz trgovine, ki se je presenetljivo dobro obnesla. Milnico smo poskušali obarvati tudi z rdečo barvo za prihe. Zaradi dodane barve je postala mavrica na mehurčkih izrazitejša, hkrati pa so večji mehurčki postali manj obstojni.

***lastna frekvenca nihanja
Najprej smo lastne frekvence nihanja mehurčka iskali pri previsokih frekvencah – pri približno 1100Hz smo opazili močno prelivanje barv mavrice in nihanje membrane, vendar zaradi prevelike frekvence nihanja nismo mogli dobro opazovati spreminjanja oblike mehurčkov. Po posvetu z našim asistentom smo sklenili, da bomo poskusili najti prave lastne frekvence pri precej nižjih frekvencah vzbujanja. Tako smo na območju približno 30 Hz našli tisto pravo resonančno frekvenco, pri kateri je bilo opaziti izrazito nihanje milnega mehurčka, ki je na zanimive načine spreminjal obliko.